Rojan - OGLAS

PRAZNIK FARNIH ZAVETNIKOV

foto OK     

V petek, 12. julija, smo kot vsako leto počastili naša rojanska zavetnika sv. Mohorja in Fortunata z dvojezično sv. mašo in procesijo po rojanskih ulicah. Cerkev je bila polna vernikov, a med temi je bilo slovenskih zelo malo. Škoda! To je tudi naša tradicija, ki bi jo bilo treba ohraniti. Včasih je bilo pri takih praznovanjih veliko naših ljudi, ki so sodelovali pri maši in so se radi udeležili procesije ter s tem tudi izpričali našo slovensko prisotnost v tem kraju. Lepo bi bilo, ko bi  na to pomislili in se pridružili.
     Letos je vodil bogoslužje v cerkvi novomašnik Daniele Vascotto. Dogajanje pred oltarjem je bilo izredno slovesno. Veliko duhovnikov, veliko dobro izučenih strežnikov, ki so v določenem trenutku tudi nosili lučke, vse se je odvijalo v neoporečnem ritualu. Na koru je poleg italijanskega pevskega zbora, ki ga vodi odlični organist Paolo Venier, pel tudi naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom Zulejke Devetak.

foto Radivoj Mosetti   

Po maši smo se  slovenski verniki kot ponavadi postavili za zastavo Marijine družbe, ki je sicer dragocena, a kar precej težka. Vsako leto zelo težko najdemo nosilca zastave, zato se iskreno zahvaljujemo Andreju Maverju, ki nam je priskočil na pomoč in nas rešil iz stiske.
  V prvi vrsti sta za zastavo stopali dve narodni noši. Letos sta bili sicer le dve, vendar  sta nam pomagali, da smo pokazali našo tradicijo. Prisrčna hvala zato še Ljubi in Elizabeti, ki jim je slovenska tradicija pri srcu in ki jo radi izpričujeta tudi drugje, kjer je potrebno, in ne samo v svojem kraju.
  Rojanska procesija ima zadnja leta daljšo začrtano pot kot nekoč, tako je med hojo dovolj časa za izmenično petje v slovenščini in italijanščini, za godbo in poslušanje kratkih duhovnih misli. Obred se je kot vedno zaključil pred cerkvijo z blagoslovom.
  Želimo si, da bi se tega izrednega praznika v letu udeležilo več ljudi in morda tudi kakšna narodna noša iz Rojana. Ali ne bi bilo lepo?