- OGLAS

Go to content

Main menu:

 
 
 

KAKO SMO IN KAKO PREŽIVLJAMO KORONAVIRUS
PRI SV. VINCENCIJU
V TRSTU


Sedaj, ko to pišem, najhujše je že šlo mimo a ne vemo kako bo v prihodnje. Kot vsi ostali  cerkveni zbori, smo tudi mi umolknili na nedeljo 1. marca 2020. Molili in peli smo doma ob poslušanju prenosa radijske maše iz Rojana in tudi mi, kot pevci, zapeli nam znane pesmi. Nekateri smo tudi duhovno uživali slovensko mašo in slovenske pesmi ob gledanju  televizijskega prenosa iz mariborske cerkve. Ves postni čas in  pripravo na Veliko noč je bila prava mora za vernike in  posebno za nas pevce. Enako je bilo med največjim krščanskim praznikom, Veliko nočjo, vse iz domačega kavča. Seveda  je bilo lepo in udobno za starejše in bolne,  a za vse nas ostale,  je bilo prav žalostno. Enako v mesecu maju, ko naša lepa slovenska tradicija nas  kar vabi k petju krasnih Marijinih pesmi.
Pa le se je nekaj izboljšalo in tako na zadnjo nedeljo maja , točno 31., smo se spet dobili v naši cerkvi pri Sv. Vincenciju.  Zaradi koronavirusa, v domeni z župnikom in našim duhovnikom don Davide, smo morali našo mašo začeti petnajst minut prej, ob 07,45.h, da bi pustili cerkev prosto in razkuženo za naslednjo italijansko mašo. Ni bilo velikih problemov z našimi verniki, ker smo vedno prihajali prej v cerkev in molili desetico rožnega venca.
Pevci smo se v cerkvi primerno porazdelili po klopeh, kot so to že predhodno začrtali pristojni župnijski pomočniki in zgledno upoštevali vse predpise.
Lepo smo se zmenili tudi glede petja, ker se ni smelo razdeljevati notnega zapisa. Vsak pevec je prinesel od doma svojo lastno mašno knjižico iz katere sem jaz, kot odgovorna za zbor, črpala vse primerne pesmi za mašo. Z melodiko sem dala intonacjo in par not, da so pevci razumeli za katero pesem gre in  tako so na pamet zapeli vse pesmi, kot se pravi “na suho “ Takrat nismo imeli še našega organista Boruta Štoka, ker se je pripravljal na maturo in nismo hoteli ga motiti ob zahtevnem študiju. Ko pa je vse lepo in uspešno  končal, se nam je pridružil, po štirih mesecih odsotnosti, na nedeljo 1. julija 2020. Srečo imamo, da so orgle tudi spodaj v cerkvi, na levi strani, ki pa piščali zazvenijo po celotnem prostoru. Tako je spet lepa slovenska pesem, ob orgelski spremljavi, zazvenela in olepšala našo slovensko bogoslužje, kateremu pripomore naš tržaški duhovnik Barkovljan don Davide Chersicla, ki nam mašuje po slovensko.
Zaključim s tem poročanjem in z hvaležnostjo Bogu tole  zapišem:
čeprav smo majhna slovenska verska in pevska skupina v centru mesta Trst, smo,  hvalevredno prav vsem, premostili težave in krmarimo naprej z božjo pomočjo in upamo, da nad nami bdijo vsi naši pokojni pevci, sorodniki  in verniki Sv. Vincencija

     Odgovorna za zbor Sv. Vincencija
      Ozbič Piščanc Irma
Trst, avgust 2020


 
 
Spletna stran ne uporablja piškotov
Back to content | Back to main menu