Kristus je pot, resnica in življenje
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,1-12)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In pot, kamor grem, poznate.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?«
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«
Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki je v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.«
5. VELIKONOČNA NEDELJA (LETO A)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob apostol)
Predragi bratje in sestre, prispeli smo do pete velikonočne nedelje. Poslušali smo čudovito Besedo, predvsem za tistega, ki ima nemirno srce. Prvo vprašanje, ki nam ga današnja božja beseda zastavlja, je: »Zakaj imaš nemirno srce?« Če smo iskreni, lahko odgovorimo, da smo pogosto nemirni, ker se bojimo prihodnosti. Bojimo se postarati se, bojimo se bolezni, bojimo se, da ne bomo več samozadostni, da bomo izgubili ljubljeno osebo. Pogosto nas straši situacija v družini, na delu, finančna negotovost, vse negotovosti jutrišnjega dne.
Če smo prav iskreni, nas ne vznemirja le neka situacija ali oseba sama po sebi; ampak dejstvo, da živimo to situacijo, odnos z osebo, brez Boga, daleč od Njega.
Jezus Kristus, ki nas ljubi in pozna to našo situacijo, nas išče in nam daje čudovito obljubo, polno upanja. Jezus Kristus nam obljublja to, po čemer hrepenimo morda povsem podzavestno: mesto v Očetovi hiši. Ne ko bomo umrli, temveč danes. Mesto, kjer ne boš nemiren, kjer se boš lahko odpočil, kjer se boš lahko nasitil, kjer boš potolažen, vesel, ljubljen.
Jaz in Jezus Kristus, skupaj, za vedno! Kako lepo!
To obljubo Jezus izpolnjuje danes, v tej evharistiji, On, ki je pot, resnica in življenje, ki nas ljubi in nas pelje k Očetu.
Blagoslovljeno nedeljo vam želim!
