Čujmo, ker ne vemo, kdaj pride hišni gospodar
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 13,33-37)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
1. ADVENTNA NEDELJA (LETO B)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)
Predragi bratje in sestre, s to nedeljo začenjamo adventni čas. Prvi del adventa, do šestnajstega decembra, ima eshatološki značaj. Spominja nas tega, kar vsako nedeljo izpovedujemo, čeprav morda včasih malo raztreseno, v veroizpovedi: da se bo Jezus Kristus zopet vrnil na Zemljo. Prvi prihod je bil zelo ponižen: Bog je prevzel človeško meso in vsakdo je bil svoboden da ga sprejme ali zavrne. Drugi prihod pa bo zelo drugačen od prvega: bil bo slaven. Ko se bo Kristus vrnil, se bo vrnil v slavi in vsakdo ga bo videl. Vsi bodo morali priznati njegovo božanskost in gospostvo nad vsemi stvarmi. In vsak bo sojen od Boga, kot smo slišali prejšnjo nedeljo.
Drugi prihod Jezusa Kristusa ni nek mit ali praznoverje ali neka pravljica, s katero bi otroke spodbujali, da bi bili pridni, ampak je resnica. Naše življenje je resno, tvoje življenje je zelo resno. Zahvali se Gospodu, ki ti daje, da ga lahko slišiš, kajti danes težimo k nekemu površnemu življenju.
Kristus bo drugič prišel in mi ne vemo, kdaj bo to. Lahko bo prišel čez nekaj sekund, jutri, čez eno leto, čez sto let, čez tisoč let, nihče ne ve.
Prav zato, ker nihče ne ve, kdaj bo prišel, nas Jezus vabi k čuječnosti. Bedenje je drža tistega, ki nestrpno nekaj ali nekoga pričakuje. Kdor ničesar ne pričakuje, ne bedi; kdor ne ljubi, ne bedi. Bedeti pomeni vstopiti v lastno življenje, vzeti ga zares. Bedeti pomeni prenehati s stalnim bežanjem in odtujevanjem. Bedeti pomeni prenehati živeti površinsko. Pomeni vpraševati se o našem obstoju, o smislu, ki si ga dajemo, o pomenu vsakega trenutka, ki pride in se več ne vrne. Bedeti pomeni začeti razmišljati o smrti, ki bo za nas morda prišla pred drugim Kristusovim prihodom. Se zavedaš, da boš moral umreti? Se zavedaš, da s seboj ne boš vzel ničesar? Se zavedaš, da greš v krsto sam? Kakšen smisel daš smrti?
Bedeti pomeni pričakovati. Najvažnejše vprašanje je tole: kaj pričakujeva danes jaz in ti? Pričakujeva sodnika? Pričakujeva policaja? Pričakujeva kaznovalca? V Svetem pismu je Bog zmeraj opisan kot zaročenec, zaročenec tvoje duše. To je dobra novica: prihaja zaročenec! Prihaja zaročenec tvoje duše! Zaljubljen je vate, ljubi te do norosti. Komaj čaka na svoj drugi prihod, da bi se srečal s teboj. Kdor ljubi, komaj čaka. Tvoj zaročenec te tako ljubi, da prihaja danes. Danes se sreča s teboj v tej evharistiji. Danes ti govori na srce, danes te ljubi, te ljubi prvi, danes umre in vstane za tebe.
Dragi bratje in sestre, blagoslovljen adventni čas!
