Bog je poslal svojega Sina, da bi svet odrešil
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,14-21)
Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«
IV. POSTNA NEDELJA (LETO B)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)
Predragi bratje in sestre, prispeli smo že do četrte postne nedelje, ki se imenuje »laetare«. Danes nas vse kliče k veselju, da bi bili srečni. Bog nas noče shizofreničnih, zato nam Beseda, ki nam jo je pravkar poklonil, predstavlja razloge, ki so zelo resnični in konkretni, da bi bili veseli, zadovoljni. Oznani in predstavi nam največjo in najmogočnejšo resnico, ki vlada vesolju in ki omogoča tvojo eksistenco: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje.« Bog ni ljubil sveta na nek splošen in anonimen način, ampak je ljubil Giovannija, Silvano, je ljubil tebe. Vse vas vabim, da danes in v vsem tem času čim bolj pogosto ponavljate to vrstico, s tem da zamenjate besedo »svet« s svojim imenom. Ljubezen, ki jo ima Bog do tebe, ni zgolj čustvo ali koncept ali ideja, ampak stvarnost, ki vzdržuje cel svet in je zelo konkretna. Poglejte na razpelo! Po cerkvah imamo razpela iz navade ali zato, ker v nas prebujajo kakšno pobožno čustvo? Mi upodabljamo Jezusa Kristusa križanega zato, da bi lahko premišljevali o tem, kako zelo nas Gospod ljubi, do katere točke je prišla njegova ljubezen do nas. Križ je norost. Križ žari močneje od sonca. Križ je najvišji dokaz božje ljubezni do tebe. Glej in premišljuj: kdo te je kdaj ljubil do te točke? Kdo te je tako spoštoval, da te je pustil popolnoma svobodnega, da se lahko motiš, si škoduješ in da škoduješ? Kdo se je pustil ubiti od tvojih grehov? Kdo te je ljubil do točke, da se je pustil uničiti in je vstopil v smrt zate?
Danes nam sveta mati Cerkev oznanja, da je ta ljubezen edina resnica. Vse to, kar v tvojem življenju ne spada k tej ljubezni, je laž. Samo ta Ljubezen je vstala. Samo ta Ljubezen je premagala smrt.
Sedaj se izpolnjujejo besede svetega Pavla, ki smo jih poslušali v drugem berilu: »Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom ožívil – po milosti ste bili namreč rešeni.« Kako lepo! Kakšno veselje!
