Jezus hrani našo vero
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,24-35)
Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Učitelj, kdaj si prišel sem?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«
18. NEDELJA MED LETOM (LETO B)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)
Predragi bratje in sestre, Jezusove besede, ki smo jih ravnokar poslušali, so zelo resne in eksistencialne. »Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje.« Katera hrana je ta, ki ne traja? In katera je tista, ki ostane za večno življenje? Prva naloga, ki jo ta beseda opravi za nas, je ta, da nas spomni, da moramo umreti. Za vsako ženo in moža na tem svetu se življenje zaključi s smrtjo. Hrana, ki ostane za večno življenje, je očitno tista, ki ostane tudi po smrti. Kako se hraniva jaz in ti vsak dan? Pomislimo na naše dneve. Pomislimo na kriterij, s katerim izbiramo razna opravila, kaj je za nas pomembno in kaj ne. Pomislimo na to, čemur se z veseljem izognemo in na to, čemur se za nobeno ceno nismo pripravljeni odpovedati. Pomislimo na naše srce, za koga ali za kaj bije? Kaj od tega, kar počnemo, bo ostalo za večno? Ta beseda je zelo resna, se ne heca, nas prisili, da pogledamo in premislimo celo naše življenje. Če je med nami kakšna oseba, ki je tako resnicoljubna in iskrena, da uspe priznati, da živi praktično samo za stvari ki minejo, za denar, za zdravje, za hišo, za uspeh, od katerih ne bo ostalo nič, naj ta oseba ve, da obstaja čudovita novica: Možno je živeti za nebesa! Možno je živeti v naših dnevih trenutke večnosti. Vse mine. Vse razočara. Ljubezen, ki smo jo prejeli in ki smo jo darovali, ta ostane za večno. Nihče nam je ne more ukrasti, nikoli. Ljubezen ostane za vedno, ne mine. Ljubezen je oseba, ki se imenuje Jezus Kristus. Danes nas Ljubezen ljubi do točke, da se za nas izniči, da bi postala hrana za nas. Danes želi Jezus Kristus potešiti vsako našo žejo in lakoto. Danes nas želi Jezus Kristus narediti zmožne ljubiti kot ljubi On. Danes Jezus Kristus prinaša nebesa na zemljo, na ta oltar. Danes se za nas začenja večno življenje.
