Če Jezus kliče, se moramo vsemu odreči
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 10,17-30)
Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
28. NEDELJA MED LETOM (LETO B)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)
Predragi bratje in sestre! Evangelij, ki smo ga pravkar poslušali, se začne z vprašanjem Jezusu: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« To je vprašanje vseh vprašanj. Čeprav je to vprašanje formulirano z jezikom, ki nam je morda daleč, izraža to, k čemur vsak dan vsi težimo. Večno življenje je srečno življenje, življenje ki ima smisel, ki se daruje, življenje polno ljubezni, ki se nikoli ne konča. Večno življenje je to, po čemer hrepenimo vsak dan. »Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Odgovor, ki ga da Jezus, je zelo globok: »Zapovedi poznaš.« Ne zato, ker si se jih naučil od malega pri nauku, ampak ker jih imaš zapisane v srcu. Izpolnjevati zapovedi ne pomeni ubogati nek zunanji zakon, ampak našo naravo.
Mladenič, o katerem govori evangelij, ob tem povabilu verjame, da je brezhiben: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Čudovit je odgovor Jezusa Kristusa: nič ne reče, samo zazre se v mladeniča in ga vzljubi. Ta oseba, ki govori z Jezusom, nima imena, praktično jo pisec ne predstavi, zato, ker si ta oseba, ki govori z Jezusom, ti. Danes Jezus Kristus upre pogled vate in te ljubi. Danes te Jezus Kristus ljubi takšnega, kot si: s tvojimi protislovji, nedoslednostmi, kompromisi, hinavščino, s tvojimi grehi. Gleda te z očmi, ki izražajo ljubezen, sočutje, nežnost, tolažbo in upanje.
Prav zato, ker te Jezus Kristus ljubi, ti pove resnico: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!«
Če hočeš biti srečen, je potrebno, da vse izročiš Jezusu Kristusu, začenši z denarjem. Kristus je edini, ki na absolutno legitimen način zahteva od tebe vse, saj se je On sam prvi popolnoma daroval tebi. Ko gre Kristus na križ ne obdrži ničesar zase, ampak se ves daruje tebi. Kako torej naj ne bi ljubili ljubezni?
