Beseda je meso postala in se naselila med nami
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,1-18)
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.
BOŽIČ (LETO C)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)
Predragi bratje in sestre! Skrivnost, ki jo danes obhajamo, je velikanska. Veliko bi lahko govorili, a gremo k bistvu: zakaj je Bog postal človek? Zakaj je bilo potrebno, da Bog postane človek? Že pred učlovečenjem je izredno ljubil svoje ljudstvo: izpeljal ga je iz egiptovske sužnosti, vodil ga je skozi puščavo, podaril mu je obljubljeno deželo, preko prerokov je razodel svojo ljubezen celo v erotičnih podobah, razodel se je kot Oče… Vse to je Bog storil predno se je učlovečil. Kaj mu je torej manjkalo, da je bila potrebno njegovo učlovečenje? Bogu, kot takemu, je manjkala samo ena stvar: da ni mogel umreti. Bog postane človek, da bi lahko umrl. Bog ve, da je edini način, ki ga ima, da bi uničil smrt za zmeraj, vstopiti vanjo, umreti, uničiti jo od znotraj. In Bog postane človek, da bi lahko vstopil v smrt vsakega izmed nas: v pomanjkanje smisla, žalost, prepire, krivice, starost, bolezen, poraze, sodbe… in bi tako uničil vse te naše smrti. Bog se učloveči samo in izključno, da bi umrl za nas. Bog se učloveči, da bi nas rešil od zla naših grehov. Bog se učloveči, da bi, potem ko je umrl, lahko vstal od mrtvih. Bog se učloveči, da bi lahko podaril tebi in meni svoje vstajenje, odpuščanje grehov, božje življenje, novo in večno. Želim vam svet Božič!
