Jezus izpolnjuje Izaijevo prerokbo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12)
Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.«
IV. NAVADNA NEDELJA (LETO A)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob apostol)
Predragi bratje in sestre, v tej novi in čudoviti nedelji nam Bog podarja prelepo besedo, ki je prava bomba. Morda smo se jo že navadili poslušati, smo jo poslušali celo življenje in nas ne nagovarja. V Domus Galilaeae, hiši, v kateri sem živel v Izraelu, v Galileji, je velika spominska plošča, visoka približno deset metrov, v katero so z zlatimi črkami vrezani začetki blagrov, po hebrejsko in latinsko. Zelo me je nagovorila reakcija hebrejskih turistov, ko so prvič v življenju brali te besede. Nekateri so se jezili in govorili, da nam ni dovoljeno pisati stvari, ki niso resnične in tako varati ljudi. Drugi so kot paralizirani v tišini premišljevali to absolutno novost in me potem s tresočim glasom spraševali, kdo je izrekel te besede. Enkrat je neka gospa padla na kolena in začela jokati.
Resnica, dragi bratje in sestre, je ta, da so blagri pohujšljivi in zelo daleč od našega načina razmišljanja. Ne vem, koliko od nas zares verjame, da so ubogi, žalostni, krotki in tisti, s katerimi ravnajo krivično, dejansko veseli ljudje. Običajno verjamemo, da so veseli ljudje tisti, ki imajo denar, ki si lahko privoščijo to, kar želijo, ki lahko gredo za dva meseca na dopust na Maldive, se upokojijo pri petdesetih letih ali pa jim celo ni bilo treba nikoli delati.
Danes nam Jezus Kristus pravi nekaj drugačnega, kar nas spodbuja, da dvignemo oči k nebu. Vsak poskus razložiti to besedo pomeni zreducirati pohujšljiv naboj, ki ga nosi. Zato se danes čutim poklican le k temu, da vas povabim, da jo sprejmete takšno kot je. Amen!
