Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,13-35)
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovóril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji dali obsoditi na smrt in križati. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle, kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi. Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
3. VELIKONOČNA NEDELJA (LETO A)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob apostol)
Predragi bratje in sestre, evangelij, ki smo ga poslušali, je danes vesela novica za vse nas. Vesela novica je predvsem za vse tiste, ki so danes prišli sem žalostni, kot učenca iz Emavsa. Vesela novica je za tiste, ki so upali, da bo Jezus storil kaj mogočnega v njihovih življenjih in do danes niso opazili nič takega. Učenca iz Emavsa sta upala, da bo Jezus osvobodil Izraela iz rimske nadvlade. Videla sta ga umreti kot kriminalca in ves njun up je ugasnil. Današnji evangelij je dobra novica za vse tiste izmed nas, ki so brez upanja. Dobra novica je ta, da je Jezus Kristus živ, da je vstal! Vse težave, ki jih živiš, zlo, ki te obdaja, tvoji grehi, grehi drugih, nimajo več moči umoriti Jezusa Kristusa. Kristus je s tem, da je umrl, premagal smrt, tvojo smrt, za vedno! Vstali Kristus ti je podaril svoje življenje, za vedno, življenje, ki se ne bo več končalo.
Predragi bratje in sestre, danes se vstali Kristus prikaže med nami in hodi z nami. Danes vstali Kristus želi, da bi tvoje srce bilo. Danes se vstali Kristus želi razodeti preko lomljenja kruha, ki je On sam. Pustil se bo ubiti od naših grehov, da bi premagal našo smrt in nam podaril svoje življenje. Kajti sedaj bomo to ljubezen, o kateri nam je govorila božja beseda, obhajali, živeli.
Veselo evharistijo! Blagoslovljeno nedeljo!
